Morska želva glavata kareta, VIVAMAR & Adria Watch
ADRIA WATCH je znanstveni observatorij velikih morskih vretenčarjev severnega Jadranskega morja, kjer VIVAMAR nadaljuje začeto iniciativo (več >).
PRVIČ V JADRANSKEM MORJU…
…smo s pomočjo projekta ADRIA Watch izvedeli več o letnem gibanju in potovanju morskih želv v Jadranskem in Sredozemskem morju.
Morske želve, ki stalno živijo v slovenskem morju in sosednjih vodah so vrste glavata kareta (Caretta caretta), Linnaeus, 1758. Te so pomemben del morskega ekosistema in podobno kot drugi veliki vretenčarji igrajo ključno vlogo za njegovo ravnovesje. Zato je bil eden od izjemno zanimivih delov projekta ADRIAWATCH istočasna označitev in izpustitev petih morskih želv glavata kareta, ki so domovale v vseh treh sosednjih državah severnega Jadrana: Sloveniji, Italiji in Hrvaški. Želve so bile nekaj dni pred označitvijo slučajno ujete v ribiške mreže in še pravočasno rešene, da se niso utopile. Nato smo jih označili s satelitskimi transmiterji in jih v razmaku nekaj dni ponovno izpustili nazaj v svoje domače morsko okolje vzdolž obal severnega Jadranskega morja.
Takšni satelitski transmiterji pomagajo pri spremljanju zgodovine življenja (life history) morskih želv, ki ga pravzaprav v Mediteranskem morju šele začenjamo natančneje odkrivati. To omogoča pridobivanje dragocenih podatkov o pomembnih področjjih glavate karete (Caretta caretta) v Jadranu in lažje dolgoročno odločanje pri trajnostnem upravljanju z vrsto.
Eno tako označeno želvo smo izpustili iz Pirana, jo poimenovali Marina, drugo iz Lošinja, ostale pa iz italijanskih obal, v mestih: Numana, Rimini in Trst.
Na tak način sta Adria Watch in Vivamar ter ostali partnerji doprinesli k temu, da smo prvič do sedaj izvedeli več kako se morske želve kontinuirano gibajo v Jadranskem morju in v primeru ene želve celo v širšem mediteranskem bazenu. Še enkrat se je potrdilo, da je še kako pomembno za vrste, ki daleč potujejo, imajo oddaljena gnezdišča ipd., pa naj bo to v drugi državi ali izven Jadranskega morja, da pravilno izvajamo korake za njihovo ohranitev in zaščito, če je ta potrebna. Ne samo, da npr. morske želve pripomorejo k regulaciji ekološkega stanja morja pač so tudi naravna dediščina in zaščitene vrste ne le lokalnega, pač pa veliko večjega akvatorija.
Do tega spoznanja smo prišli po pregledu potovanja prav vsake od morskih želv projekta Adria Watch.
Kareta Marina, “slovenska želva”, še neodrasel osebek, je v dobrih dveh mesecih prepotovala skupaj kar okroglih tisoč kilometrov! Spremljali smo jo od začetka septembra do sredine novembra.
Iz Pirana je preplavala Tržaški zaliv, se nekoliko zadrževala na njegovi sredini in nato plavala po sredini Jadranskega morja proti jugu, vse do Kornatov.
Marina je bila med potovanjem tako v slovenskih, italijanskih kot tudi hrvaških vodah ter se precej gibala prav po sredini Jadranskega morja.
Zanimiva je bila tudi pot morske želve, karete Calypso, prav tako neodrasle morske želve, ki je bila spuščena na italijanski strani. Prepotovala je 2221 km vse od obale Benetk, se zadrževala večino časa v sredini Jadranskega morja in po osmih mesecih bila okoli 50NM zahodno od polotoka Pelješac.
Titania je bila edina od morskih želv v projektu, ki je bila odrasla.
Bila je izjemna in prepotovala neverjetnih 7672km! Izbrali smo ji očitno pravo ime.
To glavato kareto smo spremljali eno leto in dva meseca. Če bi prepotovano razdaljo Titanie primerjali s potjo okoli ekvatorja, je preplavala kar petino take razdalje v relativno kratkem času. Glavate karete, tako kot je znano za druga morja, tudi v Jadranskem morju preplavajo ogromne razdalje. In Titania je uporabila tudi velik del akvatorija Sredozemskega morja. Ta odrasla kareta je plavala od Riminija vzdolž celotne italijanske obale in nato izven Jadranskega morja ter nadaljevala pot mimo Sicilije in Malte vse do severne Afrike, do Tunizije. Od tam je plavala vzhodno vzdolž libijske obale in se vrnila nazaj do obal Tunisa, plavala nadalje pred obale Alžirije, kjer se je zadrževala kar nekaj časa. Nato je preplavala po sredini Mediteranskega morja do južne obale Sardinije in se spet vrnila pred obale Tunizije. Impresivno. To kaže na dejstva kako pomembno je ohranjati zdravo morsko okolje ne glede na to h kateri državi politično pripada, saj ga take živali kot so morske želve, koristijo v veliki meri. Zanimivo je še, da glavate karete, ki jih najdemo v Jadranskem morju v veliki meri gnezdijo okoli grških otokov, npr. Zakintos, medtem ko so gnezdišča v Mediteranskem morju še v Italiji, Turčiji in Izraelu. Morske želve karete (Caretta caretta), so dokazano izjemni plavalci, seveda pa za plavanje izkoriščajo tudi energijo površinskih morskih tokov.
Kar je bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da sta se kar dve želvi od petih označenih, Jacopo in Valerio, v zelo kratkem času ponovno ujeli v ribiške mreže. Je bil to neljubi dogodek ali je res slučajni prilov morskih želv karet tako zelo visok? Res je, da obe želvi nista bili odrasli in nista znali prepoznati potencialne nevarnosti ribiških mrež. Morda sta okoli tega območja iskali hrano ali enostavno nista uspeli pravočasno zaplavati stran, ko se jima je približevala ribiška mreža. Morska želva Jacopo se je ponovno ujela v ribiško mrežo že 45 dni po izpustitvi, kareta Valerio pa celo samo po 38 dnevih, kar je le v dobrem mesecu dni. Žal nobene nismo več našli žive. Transmiterje smo nato namestili drugim dvem želvam, s čimer je Adria Watch označil sedem primerkov glavatih karet in jih spremlajl v Jadranskem morju in izven.
Tudi slovenska morska želva Marina je oddajala signal le 69 dni. Marine z njenim transmiterjem vred nismo več našli. Morda so ga ob izlovu te glavate karete odstranili ribiči. Da sta bili morski želvi Jacopo in Valerio ujeti kar drugič v izjemno kratkem času je slab indikator za celotno vrsto Caretta caretta na območju Jadranskega morja. Lahko, da je prilov morskih želv večji, če so neodrasle. Lahko, da se neodrasle želve nahajajo bolj na območjih, ki so zanimiva tudi za ribištvo in se ujamejo v večji meri zaradi tega. Evidentno vsekakor je, da neodrasle morske želve ne prepotujejo tako velikih razdalj kot odrasli primerki. Če bi sicer neželeni prilov merili v odstotkih, bi ponovno ujetje dveh želv od petih v tako kratkem času predstavljalo izjemno visok odstotek. Koliko od ujetih želv ribiči še uspejo rešiti? Da bi lahko trdili kako pogosti so prilovi karet, bi bilo potrebno narediti veliko več podobnih označitev in spremljati podatke. Pa vendar dejstva, ki smo jih spoznali skozi projekt Adria Watch za glavate karete v Jadarnu, niso tako brezskrbna.