V slovenskem morju lahko, tako kot drugod po Jadranskem morju, opazimo delfine. Ti sicer niso pogosti – je le 10-odstotna možnost, da jih vidimo -, vendar pa vseeno obstaja.

Zagotovo je stalno prisotna le ena vrsta in sicer velika pliskavka. Prisotnost le-te je potrjena s strani društva Vivamar, ki se ukvarja s proučevanjem delfinov in njihovo ohranitvijo pri nas.

Po pričevanju ribičev pa naj bi bila v našem predelu Jadrana prisoten še navadni progasti delfin (Stenella coeruleoalba), medtem ko je navadni delfin (Delphinus delphis) praktično popolnoma izginil tudi iz južnega dela Jadranskega morja.

Zato v nadaljevanju predstavljam le veliko pliskavko.

Velika pliskavka sodi v rod Tursiops, njeno znanstveno ime je Tursiops truncatus. Naseljuje vsa svetovna morja, razen polarnih.

Obstajajo tri podvrste, saj se glede na življenjski prostor pliskavke razlikujejo med seboj.

Vse podvrste izgledajo približno enako. Njihov hrbet je ponavadi temno siv ali črn v bližini hrbtne plavuti, ta barva preide v svetlo sivo na bokih in v roza – belkasto na trebuhu. Zato jih v vodi težko opazimo.

Poseben videz jim daje njihov gobec, ki spominja na kljun. Zaradi oblike čeljusti imamo občutek, da se velika pliskavka ves čas smehlja. V ustih imajo 98 enakih, stožčastih zob.

Odrasle živali so velike od dveh do štirih metrov, tehtajo pa do 450 kilogramov. Videti je, da sta njihova dolžina in teža odvisni predvsem od življenjskega prostora (habitata), saj so delfini v hladnejših morjih daljši in težji od tistih v toplejših, zato pa imajo krajše plavuti ipd.

Njihova hrbtna plavut je visoka in srpasta, prsne plavuti so bolj koničaste. Hrbtna plavut ne vsebuje kosti, ampak je sestavljena iz gosto povezanega tkiva in hrustanca, medtem ko prsne plavuti imajo kosti, saj so preoblikovane »roke«. Živali plavuti uporabljajo pri plavanju, prsne predvsem za krmarjenje.

Zanimivo je, da samice živijo približno 40 let, medtem ko samci redko dosežejo več kot 35 let.

Velike pliskavke so se ljudem najbolj prikupile s svojim obnašanjem. Približno vsakih pet do osem minut pridejo na površje po zrak, razen med lovom, ko so pod vodo dlje. Kako spijo, še ni natančno znano, najverjetneje pa je, da izmenjaje spita najprej ena, nato pa druga možganska polovica.

Tako kot večina delfinov tudi velike pliskavke živijo v jatah, ki štejejo tja do 12 članov. Navadno živijo skupaj matere z mladiči, starejši mladiči se zopet družijo bolj med seboj, samci pa večinoma živijo sami ali dva do trije skupaj (bolj mlajši samci). Občasno, predvsem v nevarnosti ali med lovom, se lahko združijo v skupine, ki štejejo tudi do več kot sto živali.

Vrsta je znana po večini prijaznem značaju in radovednosti do ljudi. Občasno so delfini rešili poškodovane potapljače tako, da so jih dvignili na površje, tako kot to storijo s poškodovanimi živalmi v svoji lastni vrsti. Presenetljiv dogodek se je zgodil novembra 2004 na Novi Zelandiji, ko so pliskavke rešile tri reševalce, katere je hotel napasti morski pes, tako, da so sklenile obroč okoli njih in z njimi plavale 100 metrov do obale. Zato jim nekateri pravijo tudi ˝človekov najboljši prijatelj v morju˝.

Kljub tem dobrim lastnostim pa ne smemo pozabiti, da so velike pliskavke divje živali in plenilci. Hranijo se pretežno z ribami. Večkrat pa je bilo opaženo tudi agresivno vedenje znotraj vrste. Samci občasno ugrabijo samice in jih prisilijo v parjenje, prav tako pa se med seboj spopadejo za samice ter za položaj v jati. Večkrat ubijejo tudi mladiča drugega samca, da bi bila mati hitreje ponovno plodna.

Lahko so agresivni tudi do svojih naravnih plenilcev, ki so predvsem morski psi in orke ter celo proti manjšim vrstam delfinov, npr. rjavim pliskavkam. Ni pa znano, da bi velike pliskavke brez povoda napadle človeka.

Posebno je tudi njihovo razmnoževanje. Pred samimi odnosi je dolga predigra, po kateri se živali naslonita druga na drugo s trebuhi, nakar samec penis vtakne v samičino vagino. Spolni stik traja samo od 10 do 13 sekund, je pa večkrat ponovljen z nekajminutnimi odmori.

Samica je breja 12 mesecev in skoti enega samega mladiča. Koti v predvsem mirni in plitvejši vodi, pomaga pa ji ‘babica’, drug delfin (navadno samica), katere glavna naloga je, da mladiča takoj ob skotitvi potisne na površje, da lahko zadiha, sicer pa v večini primerov naredi to mati sama. Mladiček je velik približno en meter, z materinim mlekom pa se prehranjuje 12 do 18 mesecev.

Mladiči ostanejo z materjo do nekje šestega leta, samci pa v njihovo vzgojo niso vpleteni. Samice postanejo spolno zrele med petim in dvanajstim letom, samci pa med devetim in trinajstim letom.

Za velike pliskavke je znano, da so izredno inteligentne. V zvezi s tem poteka veliko projektov, pri katerih znanstveniki poskušajo ugotoviti, kako inteligentne so živali v resnici. Ugotovili so že, da prepoznajo posamezne predmete na slikah, da imajo dober spomin, da lahko nadzirajo lastno obnašanje, da lahko razumejo človeške gibe, s katerimi jim ljudje nakazujejo, kaj naj naredijo oziroma kaj hočejo, da se lahko prepoznajo v ogledalu in še mnoge druge stvari. Vseeno pa je o velikih pliskavkah še veliko neznanega.

Marca 2003 so v Piranskem zalivu našli mrtvo telo neodrasle samice hrbtoplutega kita (Balaenoptera physalus), katerega uvrščamo med vosate kite. Je drugi največji kit na svetu, saj doseže velikost do 25 metrov. Najdemo ga lahko sicer v vseh morjih, vendar je zelo redek v vzhodnem Sredozemskem morju.

V Piranski zaliv je po vsej verjetnosti že mrtvo samico prinesel morski tok. Uslužbenci Prirodoslovnega muzeja Slovenije (PMS) so nato, zaradi prevelikega telesa in premajhnih kapacitet, da bi jo prepeljali v Ljubljano, ogromno telo potopili na morsko dno ter ga tam pustili leto dni. Narava je naredila svoje in po letu dni so skoraj očiščeno okostje potegnili ponovno na površje in ga razstavili. Ponovno ga nameravajo sestaviti v prostorih novega PMSja.  Najverjetneje je neodrasla žival zašla v Jadransko morje in plavala proti severu ter se izgubila. Poginila je verjetno zaradi podhranjenosti, saj v tem delu severnega Jadranskega morja za takega morskega orjaka ni dovolj ustrezne hrane.