Izlov morskih psov v EU po državah; vir. Wildlife

Ogroženost morskih psov zaradi prekomernega ribolova

Morski psi predstavljajo vrh plenilcev v morju, zato morajo ohranjati zdravo ravnovesje ekosistema. Več kot 450 vrst morskih psov na svetu zapolni različne trofične niše, predvsem kot največji plenilci. Čeprav obstaja nekaj naravnih plenilcev morskih psov, je le-teh praktično v manjšini. Morski psi potrebujejo več let, da dosežejo spolno zrelost, redko se razmnožujejo, imajo dolgo obdobje breje in proizvajajo razmeroma malo mladičev skozi svojo reproduktivno življenjsko dobo. Morski psi so tako še posebej občutljivi nad komercialno uporabo, saj svoje populacije med in po komercialnem izkoriščanju ne morejo hitro napolniti. Problem pa se nahaja ravno v tem, da ljudje trenutno  prekomerno lovijo morske pse, ki predstavljajo sam vrh plenilcev. Prav tako pa je zaskrbljujoče dejstvo, da je veliko morskih psov ubitih po nesreči v ribiških mrežah ter da mu ribiči odrežejo zgolj plavuti in ga nato živega odvržejo nazaj v morje, da se utopi. Ne samo, da je z ribiškimi palicami pokončanih veliko spolno zrelih odraslih neciljnih skupin, temveč s tem ubijejo tudi na milijone nezrelih morskih psov vseh vrst. Za morske pse je to še posebej zaskrbljujoče, saj je veliko vrst, kot npr. veliki beli morski pes, tigrasti morski pes in grebenski morski pes, pri katerih traja desetletja, da dosežejo reproduktivno zrelost.  Poleg počasne reproduktivne spodobnosti, pa problem predstavlja tudi prekomeren priobalni ribolov. Večina morskih psov se namreč razmnožuje v plitvih obalnih vodah, kjer so poleg onesnaževanja obale in drugih groženj, dovzetni za lov in uničevanje habitatov njihovih območij odraščanja. Prav tako pa podnebne spremembe prinašajo hitrejše premike morskih habitatov, zato imajo morski psi zelo malo časa za uspešno prilagajanje na le-te.

Morski psi so tako ključnega pomena za ohranjanje zdravega ravnotežja v oceanih. V primeru izumrtja le-teh bo neločljiva bilanca med plenilci in plenom za vedno izgubljena. Ker morski psi kot največji plenilci zapolnjujejo večino trofičnih niš, bi ob njihovem izumrtju prišlo do resnega problema. Lahko bi sicer trdili, da bi se v primeru izumrtja zapolnile niše – katere se sprostijo z morskimi psi – s strani drugih vrst, ki se prehranjujejo z ribami. Vendar ni tako preprosto, namreč trofične niše se uveljavljajo skozi milijone let. Prav pretirani ribolov na vseh trofičnih ravneh, onesnaževanje, uničevanje življenjskega prostora in problem podnebnih sprememb ustvarja opustošenje oceanskih ekosistemov.

Peticije proti rezanju plavuti morskih psov

Rezanje plavuti morskih psov je proces, kjer se morskim psom odreže plavuti, telo pa se odvrže nazaj v morje, pogosto še vedno živo. Ta praksa ribištva je še danes ena izmed največjih groženj s katerimi se soočajo morski psi in nasprotuje vsem načelom trajnostnega upravljanja ribištva. Rezanje plavuti morskih psov je nezakonito v mnogih delih sveta, vključno z Evropo, vendar pa je v večini držav še vedno zakonito, da kupujejo in prodajajo plavuti morskih psov.

Juha iz plavuti morskega psa; vir: keropok.com

Poleg tega pa tudi šibka zakonodaja in neučinkovito izvrševanje pogosto spodkopavajo predpise rezanja plavuti morskih psov. Glavni vir povpraševanja po plavutih je tako juha iz plavuti morskega psa.

Stop finning in EU; Shark week in Brussels, lobbying in EU parliament

Ker je bila v Evropski uniji regulacija rezanja plavuti morskih psov med šibkejšimi, so se začele peticije proti rezanju plavuti in tedni morskih psov, ki so se dogajali tudi v Sloveniji pod vodstvom društva Vivamar – za trajnostni razvoj morja. Peticija se je začela leta 2006 predvsem zaradi dejstva, da si ključne vrste morskih psov brez boljšega nadzora nad njihovim izlovom ne bodo mogle več opomoči in so nekatere praktično že na robu izginotja. Poleg tega je bil motiv tudi vpliv Evropske unije na svetovno ribiško politiko in dejstva, da so evropski ribiči odgovorni za približno tretjino azijske trgovine s plavutmi morskih psov.

Praksa rezanja plavuti morskim psom (finning) je povzročala veliko škodo populacijam morskih psov in je nehumana; slika: Sea First

Z uvedbo prepovedi prakse rezanja plavuti morskih psov v Evropski uniji, bi si populacije ključnih vrst morskih psov ponovno opomogle. IUCN priporoča, da je razmerje plavuti proti obdelani teži zavržka »dressed weight« (trup z odstranjeno glavo in prebavili) 5%, kar sicer znaša 2% teže celotne živali.

Obdelana teža/masa morskega psa je manjša kot bruto teža m. psa; vir risbe: Shark Alliance, Closing the loophole on shark finning

Do leta 2012 se je npr. pri ulovu 100 kg morskega psa štela teža 2 kg plavuti za 2% ulovljene mase plavuti in ne 5% »obdelane teže«. To je dovoljevalo EU ribičem, da so lahko ulovili še 2,5-krat več morskih psov za isto zakonsko dovoljeno ulovljeno maso plavuti.

V EU so zaradi primerjave ulovljene teže plavuti z bruto težo cele živali lahko zakonsko ulovili kar 2,5x več plavuti morskih psov. Vir risbe: Shark Alliance, Closing the loophole on shark finning

Da bi imeli boljši nadzor nad ulovljeno maso plavuti morskih psov je tako združenje Shark Alliance predlagalo spremembo do takrat veljavne uredbe Evropske unije, da naj se morski psi v pristanišče pripeljejo s pritrjenimi plavutmi, brez izjeme. Le tako se lahko zagotovi boljši nadzor izlova morskih psov ter določi pravi % teže plavuti morskih psov napram obdelani teži (dressed weight).

”Pri peticijah, ki so potekale po državah Evropske unije od leta 2006 do 2012, je šlo za to, da se pri samem lovu plavuti ne bi odsekale, ampak da bi se v hladilnico dala cela. Vendar je pri tem nastal problem, da je s tem tovor težji in zavzame več prostora. Zato se je izposlovalo, da se da to plavut prirezati in jo prepogniti in s tem ko je zraven tudi trup živali, se ribiči ne morejo izgovarjati več, katero vrsto so ulovili”, pravi Darja Ribarič – predsednica društva Vivamar.

Predlog Shark Alliance in d. Vivamar: “Naravno pritrjene plavuti brez izjeme” za boljši nadzor izlova in zaprtje vrzeli v zakonodaji; vir risbe: Shark Alliance

Evropska zakonodaja

V Evropi so leta 2012 sprejeli zakon, ki prepoveduje odstranitev plavuti na morju ter zahteva, da morske pse najprej pretovorijo na kopno skupaj s plavutjo. Ta nova strategija omogoča izboljšanje podatkov o ulovljenih specifičnih vrstah, kar je bistvenega pomena za upravljanje in nadzorovanje ribolova morskih psov.

V letu 2006 je združenje za morske pse Shark Alliance, ki združuje več kot 150 organizacij iz celega sveta osvojilo, da je Evropa sprejela ”akcijski načrt” za ohranjanje in upravljanje z morskimi psi. Načrt je ostal takrat nedokončan posel, saj je bil brez konkretnih ukrepov za zmanjšanje smrtnosti morskih psov. Glavna prednostna naloga bila še vedno prepoved rezanja plavuti morskih psoh v Evropski uniji. S podporo organizacije Shark Alliane so štirje poslanci Evropskega parlamenta sprožili pobudo v letu 2010, ki je pozivala Evropsko komisijo k predlogu prepovedi odstranjevanja plavuti morskih psov. Pobuda je bila sprejeta decembra kot resolucija Evropskega parlamenta s podporo 423 poslancev. V novembru 2011 so po posvetu o možnostih za spremembe predlagali, da je rezanje plavuti sicer dovoljeno, vendar samo, ko so morski psi iztovorjeni na kopno skupaj z naravno pritrjenimi plavutmi. Svet ministrov za ribištvo je podprl predlog marca 2012, spremembam pa sta nasprotovali samo Španija in Portugalska. V novembru 2012 pa je Evropski parlament z veliko večino izglasoval, da se plavuti lahko odstranijo šele po tem, ko je morski pes pripeljan v pristanišče.

Tako je tudi vlada Republike Slovenije sprejela stališče o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil. Slovenija tako podpira predlog te uredbe in razpravo med državami članicami glede tega, na kakšen način se lahko prepreči praksa odstranjevanja plavuti morskih psov na krovu plovil, ob hkratnem zagotavljanju, da se z ukrepi, ki prispevajo k temu, ne povzroči dodatnih obremenitev za ribiče.

Pri vseh sprejetih zakonih je tako danes bistvo to, da se ugotavlja, kaj se z določeno ogroženo populacijo dogaja. ”Če je odlov pameten, se pravi je nek procent trajnosten, potem si bo tudi populacija bolj opomogla. S temi sprejetimi zakoni torej lahko prihaja do večjega nadzora nad ribiči, saj se lahko točno ve, koliko ladij je bilo na morjih in katere vrste so bile ulovljene. Pomembno pri tem pa je tudi to, ali je bila ulovljena žival odrasla ali ne, ali so izlovili alfa osebek ali ne”, pravi predsednica društva Vivamar Darja Ribarič.

Zmanjševanje populacije

Problem danes torej nastaja, da se s pretiranim ulovom in rezanjem plavuti – ki se je sicer zmanjšalo, a je še vedno prisotno – drastično zmanjšuje populacija morskih psov. V restavracijah je še vedno na voljo juha s plavutjo morskega psa. Tudi v Sloveniji jo je mogoče najti, predvsem v kitajskih restavracijah. ”Glede na to, da sama plavut morskega psa nima okusa in je povsem pogrešljiva v kulinariki in drugih področjih, kjer se zlorablja, je popolnoma nesprejemljivo, da se izvaja tak genocid na nepogrešljivo vrsto v oceanih. Brez morskih psov se bo namreč zrušil celoten ekosistem morij”, pravi Maja Tašič – članica potapljaške ekipe Nitro Diving.

Končni plenilci morski psi in vpliv na ekološko ravnovesje; vir: Shark Alliance member: Sea First

S prekomernim ulovom in obalnim razvojem se tako zmanjšujejo populacije morskih psov, skatov itd. ”Še posebej se je povečal ulov modrega morskega psa. Ribolov Sinjega morskega psa se je od leta 2003 povečal za šestdeset tisoč ton. Ulov drugih vrst morskih psov se je sicer zmanjšal, vendar se je na račun teh povečal ulov dveh omenjenih vrst”, pravi za Project Aware Nick Dulvy – član strokovne skupine morskih psov na Mednarodni zvezi za ohranjanje narave.

Kljub vsem sprejetim zakonom v Evropski uniji, je še vedno močan globalni upad morskih psov, zaradi pretiranega ribolova. Povečanje je predvsem posledica Španije, ki je postala največja država za ulove morskih psov – predvsem modrih morskih psov, ki so že navedeni kot skoraj ogrožena vrsta.

Ozaveščanje ljudi

Veliko držav kot npr. Združene države Amerike, Avstralija, Kanada že zagotavljajo načrte, kako lahko drugi narodi izboljšajo upravljanje ribištva v korist morskih psov in drugih vrst. Tudi Evropa je leta 2012 s sprejetjem zakona, ki je omejil rezanje plavuti morskih psov, naredila velik korak naprej. Po vsem svetu se danes združujejo različne organizacije, peticije in potapljači, ki se zavzemajo za te težave. ”V prihodnje bi se veliko dalo narediti na ozaveščanju ljudi. Marsikdo verjetno niti ne pomisli, da se lahko meso morskega psa najde tudi v imitacijah rakovega mesa v trgovini in podobno. Dober način so tudi morski rezervati, zaščitena območja, potrebne pa bi bile tudi stroge kazni za  lov in učinkovit nadzor”, pravi Maja Tašič – članica potapljaške ekipe Nitro Diving.

Stop finning osveščanje društva Vivamar na Fakulteti za pomorstvo

V prihodnje bi se torej potreboval sodobnejši pogled na rezanje plavuti in na komercialne ribolovne prakse po vsem svetu. Ribja populacija upada po vsem svetu, uničujejo se njihovi življenjski prostori, ki so onesnaženi z različnimi gnojili, farmacevtskimi izdelki, nafto in zemeljskim plinom. Z omenjenim onesnaževanjem se je možnost izboljšanja stanja oceanov, za prihodnje generacije zaostrila.