Get to know Dolphins
… delfini sodijo v razred sesalcev – Mammalia. To so živali, ki so pokrite z dlako, so toplokrvne in mladiče hranijo s svojim mlekom. Velika večina jih je tudi živorodnih. Sesalci so tudi edini razred živih bitij, ki je naselil tako kopno kot vodo in zrak.
Glede na slednje dejstvo ločimo več redov. Eden izmed njih je red vodnih sesalcev, katerih največji del predstavljajo kiti – Cetacea. V red kitov uvrščamo kite, delfine in svinjeke ali rjave pliskavke. Kiti se naprej delijo na dva podreda: vosati kiti – Mysticeti ter zobati kiti – Odontoceti. Podreda se ločita v več značilnostih, največja razlika pa je ta, da imajo zobati kiti zobe, medtem ko imajo vosati kiti vose. Vosi spominjajo na ogromne ščetine, skozi katere kiti precejajo vodo, pri čemer na vosih obvisi njihova hrana – plankton.
Delfine uvrščamo v družino Delphinidae, v kateri ločimo 17 rodov in 32 vrst. Število vrst ni dokončno, saj znanstveniki v nekaterih primerih niso prepričani in si niso enotni v tem, ali gre za več družin ali za isto oz. podvrste znotraj nje.
Evolucijski razvoj kitov
Evolucijski razvoj teh morskih sesalcev se je začel pred približno 52 milijoni let v zgodnjem ocenu. Njihov razvoj pa se je začel s kopenskim predstavnikom.
Slednje dokazujejo dejstva, da morajo kiti dihati zrak s površja, kosti v njihovih plavutih, ki spominjajo na kosti rok ter gibanje vzdolž navpične osi, ki spominja bolj na gibanje kopenskih sesalcev kot na vodoravno gibanje rib.
Osnovna teorija pravi, da so kiti povezani z izumrlim predstavnikom redu mesojedcev – carnivorous ungulates – Mesonychia. To je bila zver s kremplji, saj je ime redu sestavljeno iz latinskega imena za zveri in za kopitarje. Ta red je bil tesno povezan z redom artiodactyl (predstavnikom kopitarjev).
Po novejših raziskavah, pri katerih znanstveniki uporabljajo analize DNK, je najzgodnejši prednik kitov Pakicetus, ki izhaja ravno iz družine Artiodactyl. Slednja se je vedno bolj nagibala k ponovnemu življenju v vodi, potem ko se jo ločili od Mesonychidov, ki so živeli kot dvoživke.
Pakicetus je živel pred približno 52 milijoni let in je izgledal bolj kot današnji pes s tacami s kremplji in dolgim, debelim repom. Pri njem je zelo nenavadna oblika ušes, ki je podobna le tistim v lobanji kitov. Prav tako jih s kiti povezujejo zobje, saj so podobni zobem fosilnih kitov.
Najzanimivejši od nedavnih odkritij v Pakistanu je Ambulocetus, ki je izgledal kot tri metre dolg krokodil sesalec. Nedvomno je živel kot dvoživka, saj so njegove zadnje noge bolj prilagojene za plavanje kot za hojo po kopnem. Po vsej verjetnosti je plaval s premikanjem hrbta navpično, tako kot plavajo vidre, tjulnji in kiti.
Nedvomno pa sta prednika kitov Basilosaurus in Dorudon. Živela sta pred približno 38 milijoni let in sta bila popolnoma prepoznavna kita, ki sta živela izključno v oceanu. Prvi je bil ogromna žival, ki je zrasla do 18 metrov, medtem ko je bil drugi po velikosti v okviru modernih kitov – okoli 5 metrov dolžine. Kljub zelo podobnemu videzu pa nista imela t.i. ˝melonastim organom”, ki današnjim kitom omogoča oglašanje in uporabo ultrazvoka. Imela sta majhne možgane in po vsej verjetnosti nista imela izoblikovane tako kompleksne družbene strukture kot jo imajo današnji kiti.
Prvi predstavniki nekaterih modernih vosatih kitov so se pojavili v srednjem miocenu, pred približno 14 milijoni let. Spremembe iz zobatih prednikov v vosate kite so lahko bile posledice klimatskih sprememb in fizičnih sprememb oceana (v tem času so se začele izoblikovati današnje celine). Znanstveniki večinoma menijo, da so se današnje štiri družine vosatih kitov – Mysticeti – razvili ločeno, vendar je to le predvidevanje. Moderni kiti so namreč razvili določene lastnosti, ki so trenutno neznane v kateremkoli morebitnem predniku.
V zgodnjem miocenu so se razcvetele mnoge danes izumrle družine, podobne delfinom. Med zgodnje delfine uvrščamo Kentriodona in Hadrodelphisa. Oba spadata v družino Kentriodontidae, katere predstavniki so bili majhni do srednje veliki zobati kiti z zelo simetrično lobanjo.
Na kopenski izvor nas danes občasno ‘opozori’ pojav t.i. atavizma. Pri tem geni, ki narekujejo razvoj daljših okončin, povzročijo, da se pri kitih razvijejo kratke noge.
… delfini sodijo v razred sesalcev – Mammalia. To so živali, ki so pokrite z dlako, so toplokrvne in mladiče hranijo s svojim mlekom. Velika večina jih je tudi živorodnih. Sesalci so tudi edini razred živih bitij, ki je naselil tako kopno kot vodo in zrak.
Glede na slednje dejstvo ločimo več redov. Eden izmed njih je red vodnih sesalcev, katerih največji del predstavljajo kiti – Cetacea. V red kitov uvrščamo kite, delfine in svinjeke ali rjave pliskavke. Kiti se naprej delijo na dva podreda: vosati kiti – Mysticeti ter zobati kiti – Odontoceti. Podreda se ločita v več značilnostih, največja razlika pa je ta, da imajo zobati kiti zobe, medtem ko imajo vosati kiti vose. Vosi spominjajo na ogromne ščetine, skozi katere kiti precejajo vodo, pri čemer na vosih obvisi njihova hrana – plankton.
Delfine uvrščamo v družino Delphinidae, v kateri ločimo 17 rodov in 32 vrst. Število vrst ni dokončno, saj znanstveniki v nekaterih primerih niso prepričani in si niso enotni v tem, ali gre za več družin ali za isto oz. podvrste znotraj nje.
očijo, da se pri kitih razvijejo kratke noge.
