Raziskovanje delfinov v Sloveniji in Istri

Že leta 2001, ko je nastala želja po ustanovitvi društva, se je začelo spremljanje populacije navadne velike pliskavke (Tursiops truncatus) v Sloveniji, v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije . Leto za tem, po ustanovitvi društva Vivamar, so se raziskave okrepile in se postopoma razširile na sosednjo Hrvaško ter večino geografskega prostora Tržaškega zaliva.

METODA OPAZOVANJA DELFINOV 

Metodo opazovanja delfinov na morju izvajamo skozi vse letne čase z usposobljeno posadko, ob ugodnih vremenskih razmerah,  ko veter na morju ne presega 3 Bf ter ob dobri vidljivosti. Med vožnjo z motornim čolnom, z ustrezno razporeditvijo posadke in s sistematičnim plutjem po terenu, zagotovimo natančno opazovanje morskega okolja. Vožnji s hitrostjo do največ 15 NM/h izmenično sledijo vmesna ustavljanja za opazovanje področja z daljnogledi. Ko opazimo delfine zabeležimo točno lokacijo, nakar poskušamo ob upoštevanju pravil ravnanja ob srečanju z delfini doseči, da živali ne vznemirjamo in da delfini nemoteno še naprej izvajajo svoje aktivnosti.

Sledi zapisovanje parametrov in kar največ podatkov o srečanju. Fotografiramo skupino delfinov (zanima nas struktura in razpršenost) in nato posamične živali (metoda foto-identifikacije), določitev osredne živali ter beleženje kvantitativnih in  kvalitativnih podatkov. Zapišemo si število delfinov, prisotnost mladičev, čas in dolžino opazovanja, časovni interval potopa, vremenske razmere, dnevni čas, aktivnost oziroma vedenjski vzorec skupine ali posamične živali, prisotnost morebitnih drugih plovil, določitev in pozicija osrednje živali ipd… Delfine lahko opazimo dokaj blizu obale pa vse do več kot 4 km oddaljenosti od obale, povprečna globina morja v opazovanem območju pa je okrog 30m. Gre namreč za priobalni ekotip delfinov (za več si poglejte tukaj >>). V turistični sezoni je verjetno zaradi intenzivnega morskega prometa evidentna večja razpršenost delfinov v manjše podskupine. Med opazovanji sicer vsako leto opazimo mladiče, kar kaže na zdravo strukturo sub-populacije in na dokaj ugoden življenjski prostor. Kljub celotnemu obdobju raziskav še ne moremo natančno govoriti o trendu lokalne sub-populacije, tj. o njenem upadanju ali porastu, pa čeprav krivulja s podatki na novo odkritih delfinov še vedno narašča. Ravno zaradi naraščajoče krivulje novih delfinov (v katalogu jih imamo zavedenih že okoli 100) je potrebna mera previdnosti, da bi z gotovostjo trdili ali gre za stalno prisotne iste delfine ali pa del teh, ki jih poznamo, uporablja področje le za dnevne migracije. Znan je namreč primer iz Floride, kjer so raziskovalci 17 let opazovali več ali manj iste delfine in na koncu ugotovili, da so leta spremljani delfini bili le tranzienti in so v resnici le redno prehajali skozi opazovano območje, medtem ko ga niso uporabljali stalno za svoj življenjski prostor. Pri tako visoko mobilnih vrstah kot so delfini je pri tovrstnih ocenah potrebnih veliko podatkov in kontinuiteta opazovanja skozi veliko sezon.
Pridobljene podatke iz terena po vrnitvi z morja ustrezno obdelamo in uredimo, ključen del kabinetnega dela pa je ureditev in obdelava posnetih fotografij. Osnovna metoda naših raziskav je tako imenovana foto-identifikacija, kjer upoštevamo fotografije z razpoznavnimi lastnostmi hrbtnih plavuti posameznega delfina. Hrbtna plavut je najbolj izpostavljen del delfina, obenem pa tudi ves čas viden, ko pride delfin na površino zaradi dihanja. Je zgolj iz mehkega tkiva, brez kosti in hrustanca, njen zadnji rob pa bistveno tanjši od sprednjega. Zaradi tega se njen rob relativno lahko obrusi in propada, se razcefra ali natrga. Prav tako na površini plavuti ostajajo vidne praske, zareze in brazgotine, ki nastajajo pri interakcijah z ostalimi delfini. Vse te naravne oznake nam, skupaj z obliko plavuti in morebitnimi pigmentnimi vzorci na plavuti, pomagajo pri identifikaciji živali. Dobro označen je delfin, kjer lastnosti plavuti tvorijo njegov, kakor radi pravimo, »drugi obraz« in je ključen za njegovo prepoznavo. Primerjava naravnih oznak na plavuti in ostale značilnosti hrbtne plavuti poteka vizualno, kot tudi s pomočjo ustrezne programske opreme. Na podlagi tega sledi izdelava identifikacijskega kataloga delfinov. Fotografije identificiranih delfinov primerjamo s posnetimi iz predhodnih opažanj in na drugih lokacijah. Tako pridobimo pomembne podatke in spoznanja o posameznih delfinih, o skupinah in njihovih strukturah ter pripadnost osebka posamezni skupini. Na te podatke »pripnemo« še tekoče podatke o ciklih potopitve in dihanja in jih povežemo z drugimi vedenjskimi vzorci ter jih primerjamo z opazovanji na drugih lokacijah raziskovalnega območja. Sčasoma dobimo sliko o razporeditvi v prostoru, pogostnosti srečanja in prisotnosti v določeni skupini ali podskupini. Spoznavamo vezi med posamičnimi delfini, splošne vzorce vedenja, možne dejavnike, ki vplivajo na vedenje ipd. Z dolgotrajnim izvajanjem foto-identifikacije v daljšem časovnem obdobju lahko ugotovimo tudi interval kotitve mladičev, časovno dobo vzreje mladičev, sčasoma pridobimo podatek o spolu delfina, prisotnost morebitne bolezni in/ali drugačnega vedenja itd.

Vsa naša dosedanja spoznanja in ugotovitve, na podlagi opazovanj in analize potrjujejo, da je območje »Akvatorija zahodne Istre« pomembno območje prehranjevanja, zadrževanja, razmnoževanja in vzreje mladičev navadne velike pliskavke (Tursiops truncatus) kot tudi območje dnevnih migracij. Za monitoring zaščitene vrste v tako pomembnem območju, za določitev večjega odstotka posameznih delfinov in za več podrobnosti o njihovi prisotnosti in možnih prehajanj iz ene v drugo sub-populacijo je potrebno nadaljnje neprekinjeno pridobivanje in analiza podatkov. To bo omogočilo celovitejši vpogled v dinamiko sub-populacije, razporeditev živali in pripadnost območju vzdolž zahodne obale Istre. Našteto bo bistveno pripomoglo k načrtovanju ter izvajanju primernih ukrepov za varovanje in ohranjanje te strogo zaščitene živalske vrste. Morda bodo sčasoma tako pridobljena in potrjena dejstva doprinesla tudi k omilitvi mnenja tistih, ki danes (še) ne smatrajo delfinov velika pliskavka (Tursiops truncatus)  za ključni dejavnik pokazatelja zdravega stanja morja. Prav takega morja, ki ga potrebujemo kot končni integral vseh dejavnikov, ki imajo opravka z morskim in obmorskim prostorom, na koncu tudi nas – ljudi. Torej – delfine vrsta navadna velika pliskavka (Tursiops truncatus) moramo ohraniti, saj so od treh vrst še zadnji stalno prisotni morski sesalci severovzhodnega Jadrana. Naučimo se iz slabih preteklih primerov in nepravih ukrepanj! Lahko povemo drugače: delfini so ambasadorji zdravega morja.

 

Ribaric_ECS2013_finR   Ribaric_Herlec_ECS2008b

fin 2006   Abstract 2003