Preden pogledamo podrobneje situacijo navadne velike pliskavke (Tursios truncatus) v Sloveniji in ob zahodni obali Istre, naj vam nekoliko povemo o tej ključni vrsti, ki ima pomembno vlogo pri ohranjanju ravnovesja v morskem okolju.
Taksonomija delfinov velika pliskavka je nekoliko nejasna, zaradi svoje geografske variabilnosti. Poznamo več vrst delfinov velika pliskavka iz rodu Tursiops:
- navadna velika pliskavka (Tursiops truncatus) Montague 1821,
- indo-pacifiška velika pliskavka (T. aduncus) Ehrenberg 1832 in
- burrunanska velika pliskavka (T. australis) Charleton-Robb 2011.
T. gilli Dall 1873, T. gephyreus Lahille 1908 and T. nuannu Andrews 1911 so nadaljnji sinonimi za veliko pliskavko.
Nadalje je podvrsta velike pliskavke v Črnem morju, ki je morfološko in genetsko drugačna: Tursiops truncatus ponticus.
Vrsta, ki živi v Jadranskem morju in je glavna pri aktivnostih društva Vivamar je navadna velika pliskavka (Tursiops truncatus).
Sredozemska subpopulacija
V Sredozemskem morju je velika pliskavka (Tursiops truncatus) splošno razširjena. V preteklosti je bila njena porazdelitev enakomernejša po celotnem območju, danes pa zaradi različnih in še naraščajočih antropogenih obremenitev distribucija ni enakomerna. Delfini so v manjših in med sabo dostikrat nepovezanih skupinah (»patchy«). Območje distribucije Sredozemskega morja obsega priobalne in odprte morske vode, hkrati pa je delfine mogoče videti tudi okoli večjih otokov na odprtem morju.
Jadransko morje
Na vzhodni strani Jadranskega morja so subpopulacijske skupine, ki se zadržujejo na izbranih področjih (v južnem, srednjem in severnem Jadranu). Med temi mesti je opaziti bistveno nižjo gostoto delfinov, ki je takšna zaradi različnih vzrokov kot so: razpoložljivost hrane, antropogena obremenitev (vključno z drugimi dejavniki ogrožanja) in habitatna značilnosti morskega območja. Prisotna so prehajanja posamičnih osebkov med subpopulacijami in torej – nekatere živali se selijo, kar je evidentno opazila tudi ekipa društva Vivamar na terenu. Taka prehajanja so vsekakor dobra za pretok in izmenjavo genov in bogatitev genetskega bazena.
Severovzhodno Jadransko morje
Delfini navadna velika pliskavka (Tursiops truncatus) so redno prisotni v severovzhodnem Jadranu: v Sloveniji, Tržaškem zalivu in vzdolž zahodne obale Istre vse do njene najjužnejše točke rta Kamenjak in v arhipelagu otokov Cres in Lošinj. Pa vendar je to le še zadnja stalno živeča vrsta delfinov v tem območju. Več >
Kot zapisano drugod na tej strani vplivajo na lokalno populacijo delfinov velika pliskavka različni ekološki in antropogeni pritiski, ki se neposredno odražajo z njeno prisotnostjo v severovzhodnem Jadranskem morju. Delfini sorazmerno s temi dejstvi uporabljajo pogosteje področja kjer je dosegljiv plen ali ko govorimo o rabi habitata (življenjskega prostora) izbirajo območja glede na njegove lastnosti, ki imajo manj neposrednih pritiskov s strani človeka. Še posebej to drži za čas kotitve, za kar je razčlenjenost vzhodno jadranske obale nadvse primerna in ugodna. Dosegljivost hrane za delfine je povezana med drugim tudi z njenimi dnevnimi (cirkadianimi) in/ali sezonskimi ritmi, kar se nadalje odraža na prisotnosti delfinov in kar ekipa društva Vivamar redno zaznava ko je na terenu. Znan primer o katerem vsako leto poročajo mediji je, ko spomladi v večjih jatah zaplavajo ciplji (Mugil cephalus) v slovensko morje. Takim jatam plena potencialno sledijo delfini in so lahko ob teh dogodkih v večjih skupinah kot je običajno za to področje. Po drugi strani se na primer dnevni ritem delfinov kaže tudi v tem, da se, še posebej sredi dneva poleti, večinoma raje umaknejo v globlje vode, s čimer se izognejo intenzivnejši človeški aktivnosti v bližini obale.
Zgodovina življenja (Life History) delfina velike pliskavke
Delfini vrste velika pliskavka so dolgo živeče živali in dosežejo življenjsko dobo, ki je lahko za samice več kot 50 let in do 45 let za samce.
Jadransko morje
Samice v Jadranskem morju postanejo spolno zrele med 7.-12. leti (Jagar, 2005), medtem ko so samci spolno zreli pri 9.-14. letih. Drugi viri za druga področja navajajo, da je spolna zrelost samic med 7. In 11. leti (Cockroft in Ross, 1990).
Samci delfinov velike pliskavke (Tursiops truncatus) se navadno intenzivno borijo za samice in med njimi obstaja hierarhija. Na raziskovalnem območju društva Vivamar občasno videvamo takšne boje, ki so lahko za nevajeno človeško oko zanimivi, a predstavljajo v resnici resno pozicioniranje v hierarhiji skupine delfinov.
Resen boj med dvema delfinoma v raziskovalnem področju. Vivamar; ©Darja Ribarič
Za tem se oblikujejo kratkoročni pari samcec-samica, ki sčasoma postanejo časovno daljši, ko samec izkaže preferenco (naklonjenost) za določeno samico.
Samci se nato pogosto ‘postavljajo’ pred samico in vzpostavljajo z njo neposreden stik z dotikanjem, drgnjenjem, udarjanjem s spodnjo in zgornjo čeljustjo ter se oglašajo s kratkim in hkrati močnim zvokom (kot neke vrste krik), kar prav tako sodi k predkopulacijskemu vedenju. Dvorjenje je lahko včasih precej nasilno, penetracija hitra in traja približno 10 sekund, a se lahko ponovi. Odvija se pod vodo ko sta živali s trebuhi obrnjeni druga k drugi in sicer tako, da se samica prevrne/obrne na stran in izpostavi svojo trebušno stran samcu.
V Jadranu je vrhunec spolne aktivnosti delfinov velika pliskavka konec meseca marca do vključno maja. V evropskih vodah se navadno skotijo mladiči v začetku poletja do njegove sredine. Vivamar vsako leto videva delfinje novorojenčke od maja meseca naprej.
Delfinji mladič tekočega leta; Vivamar; ©Darja Ribarič
Interval med enim in drugim mladičem je običajno 2-5 let, vendar se lahko v primeru, da prvi mladič iz neznanega razloga pogine to obdobje skrajša. Znani so primeri samic, ki so bile stare 45 let in so prvič skotile mladiča. Brejost traja 12 mesecev (Cockroft in Ross, 1990). Novorojeni mladiči so 98-120cm dolgi in tehtajo 9-11kg.
Delfinji mladič je navadno dobro zaščiten s strani mame in drugih delfinov, če so prisotni, in plava tesno v sredini skupine. Vivamar; ©Darja Ribarič
Sesanje mleka (dojenje) traja 12-18 mesecev, vendar začno včasih mladiči jesti trdo hrano že ko so stari le 6 mesecev.
Delfinja samica po imenu Olin, uči svojo šest mesečno mladičko lovljenja hobotnic in privajanja na trdo hrano.
Mati in mladič ostaneta tesno povezana dokler ni mladič star 4 ali celo 5 let. Vez med materjo in mladičem je dejansko zelo močna. Že večkrat v naravi so videli samice, ki so na nek način žalovale ob izgubi mladiča in so po več dni plavale z mrtvo-skotenim ali pa drugače mrtvim mladičem ter si ga namestile na hrbet med strčnico in hrbtno plavutjo. Drugi primer iz Jadranskega morja v bližini otoka Pašmana (AVG 2014) je tukaj >.
V skupini delfinov so tudi druge samice, ki so sicer v tesni povezavi z materjo delfinjega mladiča in igrajo pomembno vlogo pri njegovi vzgoji ter materi pri tem pomagajo. To še posebej velja v zgodnji življenjski dobi delfinjega potomca ko se mati poda v globje vode za hrano in pusti mladiča na površini v oskrbi take samice, tako imenovane »tete«, ki ji zaupa. Andreić in Šimić (2008) sta v svojem raziskovalnem delu na Veterinarski fakulteti v Zagrebu ugotovili, da je povečana smrtnost spolno zrelih samic v Jadranskem morju v aprilu in ta sovpada s povečanim številom najdenih naplavljenih mladičev najmanjše dolžine telesa, ki je od aprila do avgusta. To kaže na večjo umrljivost samic med kotitvijo.
Velikost skupine pri veliki pliskavki (Tursiops truncatus)
Delfini velika pliskavka so zelo družabna vrsta in pogosto potujejo v skupinah, ki so lahko po velikosti precej različne. Navadno jih vidimo v skupinah od 2 do 15 živali. Skupine odprtega morja včasih zajemajo tudi po več sto delfinov. Izven Jadrana lahko veliko pliskavko pogosto vidimo skupaj z drugimi vrstami kitov in delfinov. V severovzhodnem Jadranskem morju opazimo pogosto skupine le s po dvema živalima, vendar je kljub vsemu po opazovanjih društva Vivamar velikost skupine delfinov za Slovenijo v povprečju 8,4 živali, medtem ko je vzdolž zahodne obale Istre to povprečje konstantno višje in znaša 12,4 delfinov v skupini. Manjše skupine delfinov lahko nadalje agregirajo v večje skupine, kar je potencialno povezano s sezonsko dosegljivostjo plena (glejte zgornje podpoglavje). Populacije delfinov se večinoma ne selijo, a lahko prepotujejo znatne razdalje za iskanjem plena, kot je znano iz drugih primerov živalskega sveta in je značilno za, predvsem tudi kopenske, velike končne plenilce.
Delfini se med sabo sporazumevajo z oddajanjem zvoka podobnega žvižgom in cviljenju (za več kliknite tukaj>). Delfini iz bližine ali pa jate delfinov lahko s prepoznavo klicev živali v nuji pridejo na pomoč poškodovanemu delfinu in ga držijo pri površini, da lahko še naprej diha in preprečijo njegovo morebitno utopitev. Velikokrat opazi Vivamar med raziskovanjem le po enega delfina. To je tako imenovani “skavt“, ki mnogokrat pregleduje teren in išče hrano. Take živali so pogosto v akustični povezavi z drugimi delfini iz skupine, ki je lahko oddaljena dlje kot zmoremo opaziti s prostim očesom. V primeru, da skavt najde hrano lahko z oglašanjem pokliče druge člane skupine, da se pridružijo pri hranjenju.