Igrivi delfini; Vivamar (©Darja Ribarič)

Raziskovalno območje društva VIVAMAR je na področju slovenskega morja, Tržaškega zaliva (Italija) in vzdolž zahodne obale Istre (Hrvaška). Območje je del treh različnih držav na skrajnem severno vzhodnem delu Jadranskega morja. Kot prvi za to področje imamo, vsaj za Slovenijo in Hrvaško, jasen znanstveni dokaz, da so nekateri posamezni foto-identificirani delfini iste živali, ki uporabljajo ozemeljsko območje različnih držav. Na področju vsake države pa se soočajo z različnimi ekološkimi, a predvsem antropogenimi pritiski. To kaže na simpatično dejstvo, da ta ključna vrsta ne pozna državnih meja in je neke vrste “ambasador” za povezanost, saj gre za isto morsko področje in iz tega vidika “združuje« različne države.

Raziskovanje delfinov se je začelo leta 2001, vendar je bila uradna ustanovitev društva VIVAMAR preložena na simbolični datum začetka: 5. junij 2002 na Svetovni dan okolja, nekaj dni pred začetkom Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju v Johannesburgu, v Južni Afriki. Društvo VIVAMAR je majhna neprofitna, znanstveno usmerjena organizacija, ki poskuša povezati strokovno in nestrokovno javnost prek raziskovalnih dejstev in izvajanja trajnostnih aktivnosti za dobrobit morskega ekosistema kot celote. Z lastnim splošnim in strokovnim znanjem ter mreženjem pomembnih akterjev želimo motivirati širšo javnost in strokovnjake, da dejavno sodelujejo pri tej plemeniti nalogi. S tovrstnimi aktivnostmi je VIVAMAR potreben dejavnik v družbi, tudi za višanje ozaveščenosti tistih, ki negativno vplivajo na morsko ekološko ravnovesje.

Tik ob raziskovalnem čolnu društva Vivamar razkazuje ta delfin svojo moč z neverjetnim skokom; Vivamar (©Darja Ribarič)

 Vivamar – ideja o nastanku

Zamislite si, da ste sami, SAMCATI na morju in ga do kosti in v vsej svoji prvinski biti občutite v njegovi veličini… čutila imate naostrena in napeta kot struno ter vas je že skoraj malo strah, čutite adrenalin, ki vam prežema tkiva v telesu  – ne takrat ko sije sonce in je morje mirno – pač pa ko ste v majhnem čolničku in se za vami grmadijo valovi,

Čudovito jutro v družbi galebov, ki se borijo za odvržene sardele ribiča; Vivamar (©Darja Ribarič)

veliki kot preteči hribi, ki se bodo zdaj, zdaj zvrnili v to edino plavajočo igračo na kateri stojite, s katero se igrajo valovi ter jo kljub vključenemu motorju po svoje prestavljajo sem ter tja. Takrat zagotovo v dno duše spoštujete morje, njegovo neizmerno moč, brezkončnost, občudujete njegovo temno, že skoraj mistično vabljivo modrino in globino in ugotovite, da proti njemu niste prav nihče. Pot domov vam pomagajo kazati svetilniki kot edini odrešeniki, da to izkušnjo prenesete nazaj v varno zavetje kopnega…

In ko se na kakšen drug, bolj miren morski dan ob tem istem čolnu in iz te iste modrine pojavijo morska bitja, ki so doma prav v tem občasno tako zelo razvnetem morju in ravno tako dihajo zrak kot mi, živijo v skupinah, kjer imajo med sabo urejene ‘odnose’, da si med sabo pomagajo, vzgajajo mladiče, ki pod morsko gladino pijejo materino mleko enako kot vsi kopenski sesalci in ko vidiš, da iz radovednosti želijo vzpostaviti stik z bitji iz popolnoma drugega sveta… te prevzamejo. Pod vodo drsijo ob čolnu, se obrnejo na bok in v delčku sekunde pogledajo neposredno v tvoje oči. Le kako vedo kje imamo ljudje oči? Takrat si rečeš: »Nepopisno lepo, nerazumljivo privlačno.«

Sami so, ta prelepa morska bitja, delfini, glasniki veličine morja, ki si ob posesivnem vedenju človeka na morju ne morejo dolgoročno pomagati, da bi preživeli, če jim ne bomo nudili enakih pogojev kot so jih imeli do sedaj. Preseliti se nimajo kam, lahko le izginejo.

Po prehranjevanju je večja možnost, da vidimo delfine kako se igrajo; Vivamar (©Darja Ribarič)

Zaslužijo si svoje življenje na enak način kot vsak izmed nas. Zaščitimo jih, ohranimo jih s pomočjo lastnega ljubiteljskega in strokovnega znanja.

Že zdaj so ogroženi v našem morskem okolju. Iz teh dejstev se je porodila želja po ustanovitvi društva VIVAMAR (op.a.: ‘naj živi morje’) – društva za trajnostni razvoj morja.

“Iz morja potegnemo tolikšne količine rib, da se zdi, kot bi mu trgali drobovje. Od leta 1900 so se populacije ribjih vrst zmanjšale za skoraj 90 odstotkov, razmere pa se še slabšajo. Koralne grebene so z mrežami postrgali do golega. Ribiške ladje z vakuumskimi sesalci srkajo rakce z morskega dna. Države izigravajo zakone…« F. Montaigne, 2007, Mirne vode, National Geographic, 33-109.

Za ustrezno ravnanje je potemtakem potrebno razumeti globalne vplive in spremembe, a vendar delovati lokalno. Z vsem zgoraj naštetim, želi VIVAMAR delovati v smislu trajnostnega razvoja morja, katerega raba naj bi bila omogočena tudi prihodnjim generacijam.

Konstruktivno prepletanje ekonomske in socialne komponente in pri tem trajnostna ekološka raba morja. V našem primeru: za ohranitev glasnikov morja, delfinov.

Zakaj raziskovati (ravno) delfine?

V smislu zgoraj zapisanega so delfini pomembna ključna vrsta za morsko okolje in pokazatelji zdravega morskega okolja. Spremljanje njihove prisotnosti in populacijske dinamike kaže na ekološko stanje morja, medtem ko nam pomaga pri definiranju dolgoročnih aktivnosti za trajnostni razvoj morja. Poleg tega so delfini izjemno zanimive živali, zelo inteligentne (iz mnogih virov znanstveno podprto dejstvo) in so tekom evolucije do potankosti osvojile vodno okolje. Kaj to pomeni, da so delfini neposredni bioindikatorji ekološkega stanja morja? So na koncu prehranjevalne mreže, t.i. »top predatorji« ali končni plenilci. Fitoplankton predstavlja osnovo in začetek prehranjevalne mreže in ta je hrana zooplanktonu. S slednjim se prehranjujejo ribe, ki jih nadalje pojedo večje ribe itd., vse do zadnjega gradnika v prehranjevalni mreži, tj. do končnega plenilca. Kmalu je jasno, da se ob pomanjkanju ali izločitvi enega izmed gradnikov v mreži ta pretrga. Povedano drugače –  v primeru ko so delfini že bili prisotni v danem morskem okolju in jih danes ni več, je nekaj narobe s stanjem /»zdravjem«/ tega morskega ekosistema. Samo v zadnjih 50. letih se je populacija delfinov navadne velike pliskavke (Tursiops truncatus) zmanjšala v Jadranskem morju za približno 50 odstotkov. To je posledica negativnega dojemanja vloge delfinov v morskem okolju ter njihovega namenskega poboja v preteklosti. Delfini so bili namreč v 60. letih prejšnjega stoletja označeni kot škodljivci. Četudi je pobijanje delfinov dandanes prepovedano saj gre za zaščiteno vrsto pa je ocenjen trend, da se bo populacija še naprej zmanjševala. To je predvsem zaradi naraščajočih antropogenih obremenitev in prelova rib, torej pomanjkanja hrane. IUCN Rdeči seznam ogroženih vrst navaja za status delfinov navadna pliskavka (Tursiops truncatus) Sredozemske subpopulacije kot ranljiva vrsta, medtem ko bi lahko rekli, da imajo v Jadranskem morju zaradi visokega upada številčnosti v preteklih desetletjih pravzaprav že status ‘prizadete vrste’ (EN), kar pomeni, da ogroženost vrste ni skrajna. Spremljanje stanja populacije pa je ravno ključno za to, da ugotovimo kam kaže njen trend. Še nekaj dejstev nakazuje na negativne spremembe v jadranskem morskem ekosistemu. Le nekaj desetletij nazaj sta bili v Jadranskem morju prisotni še dve vrsti delfinov: navadni delfin (Delphinus delphis) in progasti delfin (Stenella coeruleoalba). Obe sta v Jadranu danes izumrli. Srečamo lahko občasno le še posamične živali. Zato je ključnega pomena pri ohranjanju namensko raziskovanje in monitoring ter s tem sledenje populacijski dinamiki, saj gre za ohranitev pomembnega ekološka dejavnika, ki skrbi za zdrav morski ekosistem in njegovo trajnost. Več si preberite v poglavju “raziskovanje delfinov”.

Preberite več o raziskovanju delfinov.