Poleg tega, da so delfini izjemno zanimive živali, za katere velja, da so tudi zelo inteligentne (iz mnogih virov znanstveno podprto dejstvo) in, ki so do potankosti osvojile svoje vodno okolje, so tudi izjemno dober pokazatelj ekološkega stanja morja. So namreč na koncu prehranjevalne verige, t.i. »top predatorji« ali končni plenilci. Kaj to pomeni? Fitoplankton predstavlja osnovo, začetek prehranjevalne verige in ta je hrana zooplanktonu. S slednjim se prehranjujejo ribe, ki jih nadalje pojedo večje ribe itd., vse do zadnjega člena v prehranjevalni verigi, tj. do končnega plenilca. Kmalu je jasno, da ob pomanjkanju, ali izločitvi enega izmed členov v verigi, nadaljnjih členov ni, saj je veriga pretrgana.

Tako lahko delfine z drugimi besedami imenujemo tudi »bioindikatorji«. Če so delfini v danem morskem okolju prisotni, pomeni, da je v tem okolju dovolj hrane (rib), s katero se prehranjujejo, da lahko živijo in obstajajo v takem okolju. Seveda pa na njihovo prisotnost prepleteno vplivajo še drugi ekološki parametri (med njimi je zelo pomembna obremenjenost morskega okolja z dejavnostjo človeka!). Enako mora biti vsaj del njihovega življenjskega prostora primerno miren, da si lahko živali spočijejo ali da lahko samice kotijo mladiče itn. V primeru ko se ekološko ravnotežje poruši in npr. na voljo ni dovolj hrane ali so prisotni drugi moteči dejavniki, delfinov v takem okolju ne bo. Delfini so tako posredni pokazatelji ekološkega stanja morja. S spremljanjem stanja populacij(-e) delfinov, tekom časa in v določenem okolju, lahko torej izvemo kaj se dogaja z morjem kot ekosistemom. V biologiji mnogokrat uporabljamo bioindikatorje za ugotavljanje določenih parametrov v okolju (preprost pirmer: lišaji, za ugotavljanje kvalitete zraka ipd.).